Prvi člen iz Listine Evropske Unije o temeljnih človekovih pravicah pravi (Charter of Fundamental Rights of the European Union) pravi, »Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo in potrebno ga je spoštovati in varovati«. To je le eden izmed iz med 54. členov Listine, ki je postala pravno zavezujoča ob začetku uveljavitve Lizbonske pogodbe, in tako torej zagotavlja vsem državljanom držav članic enake pravice. Da bi se Listina uspešno izvajala je Evropska Komisija oktobra 2010 sprejela strategijo za uspešno izvajanje le-te. Od takrat vsako leto Komisija objavi letna poročilo o izvajanju Listine. Poleg tega Komisija spodbuja boj proti rasizmu, ksenofobiji, in ščiti osebe, ki so pripadniki manjšin. Listina ter drugi del Pogodbe o delovanju Evropske Unije najbolje zagotavljata harmonijo med evropskimi narodi in s tem normalno delovanje Unije.


Evropskim državljanom je tako znotraj Evropske Unije omogočena pravica do prostega gibanja in bivanja v EU. Seveda pod določenimi pogoji, kot denimo da le državljani, ki v drugi državi članici delajo ali študirajo lahko tam prebivajo več kot 3 mesece. 


Poleg tega je državljanom zagotovljena tudi volilna pravica in pravico do kandidiranja na volitvah. Vsak državljan Unije, ki prebiva v drugi državi članici, ima pravico, da kandidira na občinskih volitvah in na volitvah za Evropski parlament, pod enakimi pogoji kakor državljan članice. V kolikor želi državljan Unije, ki prebiva v drugi državi članici kandidirati na lokalnih volitvah mora izraziti lastno željo, tako da ga potem vpišejo v volilni imenik. Za kandidaturo na volitvah pa mora državljan Unije pridobiti izjavo matične države, da ni razlogov, ki bi preprečevali njegovo kandidaturo.


Državljani EU imajo pravico do peticije s katero opozorijo Evropski parlament za določeno problematiko ali vprašanje. Pri tem je edini pogoj, da vprašanje spada v obseg dejavnosti EU in državljana neposredno zadeva. 


Državljani EU imajo prav tako pravico pozvati Komisijo, da predlaga novo zakonodajo. Ta poziv je poimenovan Evropska državljanska pobuda, kjer lahko najmanj en milijon državljanov EU iz četrtine držav članic pozove Evropsko Komisijo, da pripravi nov zakonodajni predlog – tako lahko državljani neposredno vplivajo na pripravo politik EU. Trenutno in edina Evropska državljanska pobuda je Fraternité 2020. Podpise zbirajo do 1. novembra 2013 in se zavzema za večjo mobilnost preko programov izmenjav kot sta npr. Erasmus in EPS (Evropska prostovoljna služba). 


Državljani EU imajo pravico do konzularne zaščite na ozemlju tretje države, kjer matična država nima svojega predstavništva. Diplomatsko-konzularna predstavništva so dolžna državljanu EU pomagati pod enakimi pogoji kot državljanom te države. 


Več si lahko preberete na:  
http://www.evropa.gov.si/si/evropsko-leto-drzavljanov-2013/pravice-drzavljanov-eu/
http://europa.eu/youreurope/citizens/ 
http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/welcome?lg=sl  
http://ec.europa.eu/justice/fundamental-rights/index_sl.htm


 


PRAVICE DRŽAVLJANOV EU, KI IZHAJAJO IZ NASLOVA ZUNANJE POLITIKE


Konzularna zaščita


Vprašanje konzularne zaščite neposredno izhaja iz zunanje politike EU in je ena ključnih za državljane, ki potujejo izven območja EU. Vsak evropski državljan ima pravico do konzularne zaščite v državah izven EU pri katerem koli konzularnem predstavništvu države EU pod enakimi pogoji kot državljani te države. Primer: če državljan Slovenije potrebuje konzularno zaščito v Kazahstanu, se lahko obrne na katero koli konzularno predstavništvo države EU v Kazahstanu in je upravičen do enakopravne obravnave.


V veliko pomoč pri iskanju diplomatsko-konzularnih predstavništev po svetu predstavlja seznam Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), ki je dostopen tukaj.


Vrste pomoči


Ko evropski državljan išče pomoč, mora najprej predložiti potni list ali osebno izkaznico, s katero izkazuje/potrjuje evropsko državljanstvo. V primeru izgubljenih ali ukradenih dokumentov lahko državljan predloži kateri koli drug dokument ali dokazilo.


Diplomatsko ali konzularno predstavništvo, ki nudi zaščito, mora vsakega evropskega državljana obravnavati kot da bi bil državljan države predstavnice.


Diplomatsko predstavništvo, na katerega se obračate, bo prek vašega ministrstva za zunanje zadeve poskrbelo za obvestilo sorodnikov, prijateljev, zdravnika ali delodajalca.


Zaščita, ki jo nudijo diplomatska in konzularna predstavništva, vključuje:



  1. pomoč v primeru smrti,

  2. pomoč v primeru večje nesreče ali bolezni,

  3. pomoč v primeru aretacije ali pridržanja,

  4. pomoč žrtvam nasilnih dejanj,

  5. pomoč pri vrnitvi prizadetih državljanov EU,

  6. pomoč v primeru kraje ali izgube potnega lista.


Pomoč v primeru smrti


Predstavništvo v primeru smrti nemudoma obvesti vaše matično ministrstvo za zunanje zadeve, ki nato obvesti svojce. Pomaga pri pridobivanju mrliškega lista, urejanju pokopa, upepelitve ali repatriacije trupla (v skladu z lokalnimi predpisi in ob soglasju svojcev).


V tem primeru pa imajo svojci tudi določene obveznosti. Svojci so namreč dolžni ustrezno ukrepati preko zavarovalnic, pogrebnih zavodov in drugih ustreznih institucij. Pri tem lahko predstavništvo nudi dodatno pomoč. Potrebno je tudi vedeti, da stroške prevoza krste ali žare plačata bodisi zavarovalnica bodisi svojci.


Pomoč v primeru večje nesreče ali bolezni


Predstavništva pomagajo v primerih večje nesreče (npr. naravna nesreča) ali bolezni (npr. epidemija). V tem primeru bo predstavništvo obvestilo vaše sorodnike, prijatelje ali delodajalca (preko vašega matičnega ministrstva za zunanje zadeve). V primeru hude bolezni vas delavec predstavništva (pri katerem ste zaprosili za pomoč) enkrat ali večkrat obišče in vam svetuje glede ustreznega zdravljenja. Hkrati pa predstavništvo (pri katerem ste zaprosili za pomoč) pomaga urediti vrnitev v domovino (preko vašega matičnega ministrstva za zunanje zadeve).


Pomoč v primeru aretacije ali pridržanja


V primeru aretacije ali pridržanja lahko predstavništvo zaprosite, da prek matičnega ministrstva za zunanje zadeve obvestijo vaše sorodnike. Pomembno je vedeti, da lahko predstavništvo zagotavlja tudi primerno ravnanje z vami v državi, kjer ste priprti – to pomeni, da z vami ne smejo slabše ravnati kakor s svojimi državljani ter ne pod minimalnimi pogoji, kot so določeni v pravilih Združenih narodov o ravnanju z zaporniki.


V kolikor so kršene vaše pravice o minimalnih standardih, imate pravico pri predstavništvu pravico zaprositi za obveščanje vašega matičnega ministrstva za zunanje zadeve ter v posvetovanju z njimi posreduje pri ustreznih organih. V skladu s tem imate pravico, da vas obišče delavec predstavništva in vas obvesti o pravicah, ki izhajajo iz lokalne zakonodaje ter kako ustrezno zaprositi za pravno pomoč.


Predstavništvo vam mora poslati seznam lokalnih odvetnikov, vključno s tistimi, ki govorijo vaš jezik (v kolikor je to mogoče). Predstavništvo lahko v vašem imenu predloži zahtevek za pomilostitev ali hitro izpustitev pri ustreznih oblasteh in zagotovi njihovo obravnavo. To je mogoče le v primeru, da se diplomatsko-konzularno predstavništvo s tem strinja. Pomembno je tudi vedeti, da lahko diplomatsko-konzularno predstavništvo posreduje tudi sredstva, ki jih zagotovijo vaši sorodniki ali prijatelji (za npr. plačilo kazni ali varščine).


Pomoč žrtvam nasilnih dejanj


V primeru aretacije ali pridržanja lahko pri predstavništvo katerekoli države EU zaprosite za pomoč. Predstavništvo vam bo pomagalo poiskati ustrezno zdravniško pomoč ali pravno pomoč. V primeru, da ste žrtev kaznivega dejanja, vam pomaga predstavništvo prijaviti kaznivo dejanje ustreznim organom (v kolikor tega še niste sami storili). V primeru, da sami ne veste, kako pravilno izpolnjevati krajevne obrazce (za npr. ustrezno nadomestilo) in jih ustrezno vložiti, vam pri tem pomaga predstavništvo.


Pomoč pri vrnitvi prizadetih državljanov EU


Na poti v tuji državi se lahko pripetijo nepredvideni dogodki, zaradi katerih sami ne morete domov (npr. državljanska vojna, oboroženi spopadi, naravna nesreča ipd.). V tem primeru imate pravico, da predstavništvo EU poskrbi za vašo vrnitev v domovino. Predstavništvo vam lahko nudi svetovanje, pomaga zbirati sredstva (ob predložitvi jamstva vam ga izjemoma zagotovi predstavništvo) ter izda začasno potno listino EU za vrnitev v domovino. Predstavništvo vam pri vrnitvi lahko pomaga tudi v obliki ponujenega minimalnega zneska za nujne izdatke na poti domov (pri čemer se morate zavezati, da jih boste po prihodu v domovino povrnili) ter vam ob izrecni odobritvi vaše vlade plača stroške presežne prtljage.


Pomoč v primeru kraje ali izgube potnega lista


V primeru kraje ali izgube potnega lista se lahko državljan EU obrne na katerokoli predstavništvo, če v tisti ni predstavništva njegove države. Predstavništvo bo v tem primeru izdalo začasni potovalni dokument, ki velja le za enkratno potovanje do bodisi vaše matične države, države stalnega prebivališča bodisi do druge države (vendar le izjemoma). Do te pravice ste upravičeni v primeru, da vaša država v tej državi nima svojega predstavništva in pod pogojem, da vam je matična država že odobrila izdajo potnega lista.


V pomoč pri iskanju diplomatsko-konzularnih predstavništev po svetu vam je v pomoč interaktivni atlas sveta, ki vam enostavno in hitro pomaga najti želeno in ustrezno predstavništvo. Atlas lahko najdete tukaj.


Več o konzularni zaščiti EU si lahko preberete na naslednjih spletnih straneh:


Evropska komisija (Pravosodje)
Evropska komisija (Konzularna zaščita)


Pravice znotraj EU


Konzularna zaščita je le ena izmed pravic, ki jih uživajo državljani držav EU. Zgoraj naštete pravice v večini primerov koristijo tisti, ki potujejo v države, kjer nimajo svojih konzularno-diplomatskih predstavništev. Konzularna zaščita se torej dejansko nanaša na potovanje ali bivanje zunaj EU. Znotraj EU pa prav tako obstajajo pravice, ki neposredno izhajajo iz dogovora držav članic EU in jih zato lahko upravičeno štejemo za pravice, ki izhajajo iz zunanje politike EU. Vendar se zaradi kompleksnosti in prepletenosti povezujejo tudi z drugimi politikami EU. V nadaljevanju bomo predstavili le nekaj najpomembnejših pravic, ki se neposredno navezujejo na zunanjo politiko in jih državljani EU najbolj občutijo.



  1. Pravica do prostega gibanja in bivanja v drugi državi

  2. Volilna pravica

  3. Pravica do peticije Evropskemu parlamentu in pritožbe Evropskemu varuhu človekovih pravic


Pravica do prostega gibanja in bivanja v drugi državi


Državljani EU imajo pravico do vstopa v drugo državo članico z osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom. Pri tem država, v katero se vstopa, ne sme zahtevati vstopnega ali izstopnega vizuma. V kolikor državljan ene države članice EU, ki vstopa v drugo državo EU, nima potnega lista, mu mora država članica gostiteljica omogočiti z vsemi ustreznimi sredstvi, da pridobi zahtevano listino oziroma da uredi, da se mu listino pošlje. Enako velja za družinske člane, ki nimajo državljanstva države članice, saj uživajo enake pravice kot državljan, ki ga spremljajo.


Potrebno je poudariti, da državljani EU za bivanje v drugi državi članici do treh mesecev ne potrebuje dovoljenja, le veljavno osebno izkaznico ali potni list. Država članica gostiteljica pa lahko od osebe zahteva, da v razumnem in nediskriminatornem času na ustreznem organu prijavi svojo prisotnost v državi.


V kolikor državljan EU želi v drugi državi članici prebivati več kot 3 mesece, mora spoštovati določene pogoje. V tem primeru morajo biti državljani, ki prosijo za dovoljenje za bivanje za več kot tri mesece:


-          vkjučeni v gospodarsko dejavnost (biti zaposleni ali samozaposleni),


-          vključeni v poklicno usposabljanje (npr. študij v tujini),


-          razpolagati z dovolj sredstvi imeti urejeno zavarovalno kritje,


-          biti družinski član državljana EU, ki sodi v eno izmed prej naštetih kategorij.


Več o pravici do bivanja v tujini lahko najdete tukaj.


Volilna pravica


Državljani EU, ki živijo v drugi državi članici, imajo pravico, da volijo in kandidirajo tako na lokalnih volitvah kot volitvah v Evropski parlament, ki potekajo v tej državi. Pri tem so pogoji enaki kot za državljane te države.


Če želi državljan EU voliti na lokalnih volitvah v državi članici, kjer prebiva, mora vložiti zahtevo za vpis v volilni imenik te države. Pri tem velja poudariti, da državljan pridobiti volilno pravico na podlagi zahtevanega določenega obdobja bivanja v tej državi (pri tem mora država oziroma pristojni organi upoštevati tudi tista obdobja bivanja, ki jih je preživel v drugih državah članicah – razen v matični državi). Ko izpolni ta kriterij, lahko glasuje pod enakimi pogoji kot državljan države, v kateri prebiva.


Več o volilni pravici v tujini lahko najdete tukaj.


Če želi državljan EU voliti na evropskih volitvah v drugi državi članici, mora podati zahtevo za vpis v volilni imenik. Po vložitvi zahteve za vpis v volilni imenik mora vlagatelj podpisati tudi izjavo, s katero jamči, da bo na volitvah v Evropski parlament glasoval le enkrat. Državljan pridobi pravido do volitev v Evropski parlament v drugi državi na podlagi določenih pogojev države gostiteljice (gleda se dolžino bivanja v državi gostiteljici). Ko državlja pridobi volilno pravico, lahko voli pod enakimi pogoji kot državljani te države.


Več o volilni pravici v Evropski parlament lahko najdete tukaj.


Pravica do predložitve peticije Evropskemu parlamentu in pritožbe Evropskemu varuhu človekovih pravic


Ena pomembnejših pravic, ki so jo državljani dobili s Pogodbo o delovanju Evropske unije je tudi pravica da Evropskemu parlamentu izročijo pecijo. Gre za neposredno pravico v procesu odločanja (poleg volitev v Evropski parlament), ki jo imajo evropski državljani, saj lahko neposredno vplivajo na nastajanje evropske zakonodaje. Pravico do vložitve peticije imajo vsi državljani Evropske unije, združenja, organizacije in podjetja, ki imajo uradni sedež v eni izmed držav članic Evropske unije. Peticija se lahko nanaša na vprašanja, ki neposredno zadevajo delovanje Evropske unije ali pa državljane.


Peticija je lahko v Evropski parlament vložena v več oblikah, t. j. pritožbe ali zahteve oziroma pobude. Vendar pri vložitvi peticije veljajo določeni pogoji in postopki. Peticijo lahko vložijo le državljani Evropske unije s stalnim prebivališčem v eni izmed držav članic Evropske unije ter vlagate peticijo kot fizična ali pravna oseba. Peticije ni mogoče vložiti na vse teme, vendar le za določene:



  • pravice, vezane na evropsko državljanstvo,

  • varstvo okolja,

  • varstvo potrošnikov,

  • t. i. štiri svoboščine EU (pravica do prostega pretoka oseb, blaga, storitev in kapitala),

  • zaposlovanje in socialna politika,

  • priznavanje poklicnih kvalifikacij,

  • pravice, vezane na izvajanje prava EU.


Peticije pa ni mogoče vložiti vezane na tematiko zunanje politike EU, saj je ta pravica še vedno izključno v rokah držav članic. Potrebno je poudariti, da za države v mednarodnih odnosih veljajo načela suverenosti, neodvisnosti in ozemljeske celovitosti, zaradi česar o pravicah, ki izhajajo iz teh elementih ni mogoče razpravljati na ravni EU.


Več o volilni pravici lahko najdete tukaj.


Narodne manjšine


Narodne ali etnične manjšine imajo v medanrodnih odnosih poseben pomen in status ter so bile skozi zgodovino pomemben zunanjepolitičen dejavnik. Ker so bile narodne manjšine v preteklosti večkrat izgovor za državna zunanjepolitična posredovanja kot pa element medkulturnega povezovanja, je bilo za njihovo ohranitev in zaščito nujno sprejeti dodatne mednarodne dokumente v okviru medanrodnih institucij (npr. Organizacija Združenih narodov, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Svet Evrope, Evropska unija itd.). Pri pravicah manjšin ne gre za dodeljevanje dodatnih pravic (poleg državljanskih), temveč za zapis tistih pravic, ki so jih nekoč prebivalci nekega naroda že imeli, vendar bi jih s prehodom v drugo državo izgubili (npr. pravica do uporabe lastnega jezika, ustanavljanja lastnih izobraževalnih ali kulturnih institucij, enakovredne obravnave pred državnimi organi, volilna pravica ipd.). Področje pravic manjšin je v vsaki državi urejeno drugače, vendar se morajo države držati standardov in načel, ki so zapisani v medanrodnih dokumentih.


Ker so različni mednarodni dokumenti, sporazumi, deklaracije in drugi pravni akti sprejeti v okviu različnih mednarodnih institucij, priporočamo obisk naslednjih spletnih strani: